admin

  Ko je žito lepo posejano in začne rasti, je pogled na njivo prijeten. Vendar kmet dobro ve, da do žetve še ni konec zgodbe. Med setvijo in žetvijo se lahko zgodi marsikaj. Močna toča lahko v nekaj minutah poškoduje posevek. Vihar lahko poleže žito. Dolgotrajna suša lahko zmanjša pridelek. Močno deževje lahko povzroči težave, … Read more

Ko posejete njivo, ste svoje delo že vložili v pridelek, čeprav ga boste pobirali šele čez nekaj mesecev. Semena, gnojilo, zaščitna sredstva, gorivo, strojne ure, delo in predvsem vaš čas. Potem pa lahko pride nekaj, česar ne morete preprečiti – toča, pozeba, suša, poplava, neurje ali druga naravna nevarnost – in v nekaj minutah uniči … Read more

  Ko pride do škode na kmetiji, je prva reakcija običajno zelo preprosta: “Kaj zdaj?” To je povsem razumljivo. Neurje je lahko uničilo del pridelka. Toča je poškodovala sadovnjak. Požar je poškodoval objekt. Poginila je žival. Stroj se je poškodoval ravno v času, ko ga najbolj potrebujete. Takrat človek ne razmišlja o zavarovalnih pogojih in … Read more

  Ko kmet sklene zavarovanje, je eno od najpomembnejših vprašanj pogosto skrito v eni sami številki: Kolikšna naj bo zavarovalna vsota? Na prvi pogled se zdi odgovor preprost. Vrednost pridelka je na primer 30.000 evrov, zato določimo zavarovalno vsoto 30.000 evrov. Toda pri kmetijskem zavarovanju stvari niso vedno tako preproste. Zavarovalna vsota mora biti povezana … Read more

  Ko kmet razmišlja o zavarovanju svoje proizvodnje, se pogosto pojavi zelo logično vprašanje: Ali lahko zavarujem vse, kar imam, in imam potem mir? Na prvi pogled je odgovor preprost. Kmetijska proizvodnja je lahko sestavljena iz njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov, živine, hlevov, strojev, opreme in še marsičesa. Zakaj torej ne bi vsega vključili v eno … Read more

  Večja kmetija je danes lahko pravzaprav precej resno podjetje. Več hektarjev zemlje. Večji pridelki. Več živali. Več strojev. Več objektov. Več zaposlenih ali zunanjih sodelavcev. Večje investicije. In seveda tudi: večje finančne posledice, če gre kaj narobe. Pri manjši kmetiji lahko gospodar včasih določeno škodo še pokrije iz lastnih sredstev ali jo nadomesti z … Read more

  Ko govorimo o kmetijskih zavarovanjih, se hitro pojavi občutek, da mora biti kmet zavarovan za vse. Za pridelek. Za živali. Za stroje. Za objekte. Za odgovornost. Za neurje. Za točo. Za požar. Za škodo na premoženju. In potem pride vprašanje: “Koliko me bo vse to stalo?” Pri manjši kmetiji je vprašanje še bolj pomembno. … Read more

  Kmetijsko zavarovanje je lahko zelo koristno. Toda dobra zavarovalna polica ni tista, ki ima na prvi pogled največ kritij ali najnižjo ceno. Dobra polica je tista, pri kateri veste, kaj ste zavarovali, pred čim ste zavarovani in kaj se bo zgodilo, če pride do škode. To je pomembno pri vsakem zavarovanju, pri kmetijski proizvodnji … Read more

  To je eno prvih vprašanj, ki ga ima človek, ko sklene zavarovanje: “Kaj pa, če se mi nekaj zgodi že čez nekaj dni?” Pri kmetijskem zavarovanju je vprašanje še posebej razumljivo. Kmet lahko mesece vlaga v pridelek. Potem sklene zavarovanje, ker želi končno nekoliko mirneje gledati v nebo. In čez nekaj dni pride neurje. … Read more

  Pri kmetijstvu je veliko stvari odvisnih od časa. Kdaj sejati. Kdaj saditi. Kdaj gnojiti. Kdaj škropiti. Kdaj pobirati pridelek. Enako velja za zavarovanje. Kmetijsko zavarovanje je najbolje urediti takrat, ko je proizvodnja še mogoče ustrezno zavarovati – in ne šele takrat, ko se pokaže nevarnost škode. To se sliši samoumevno, vendar se marsikdo na … Read more