To je verjetno eno prvih vprašanj, ki ga ima kmet, ko začne razmišljati o zavarovanju: »Koliko bom moral plačati?« In odgovor ni preprost. Zavarovanje pridelka pred točo nima enotne cene za vse kmete. Premija je odvisna od tega, kaj pridelujete, koliko pridelujete, kakšna je vrednost pridelka, kje je proizvodnja in kakšno zavarovalno kritje izberete. … Read more
Ko kmet zavaruje pridelek pred točo, si verjetno želi predvsem eno stvar: Če toča uniči pridelek, naj zavarovanje pomaga nadomestiti nastalo finančno škodo. Toda pri zavarovanju je pomembna podrobnost. Ni dovolj, da na polici piše, da je pridelek zavarovan pred točo. Pomembno je vedeti, kaj konkretno je zavarovano, pod kakšnimi pogoji in kako se škoda … Read more
Toča ne potrebuje veliko časa, da naredi veliko škodo. Kmet lahko mesece skrbi za pridelek, vlaga v gnojila, zaščitna sredstva, sadike, delo in mehanizacijo. Ko se bliža čas žetve, trgatve ali obiranja, je lahko vrednost pridelka že zelo visoka. Potem pride nevihta. V nekaj minutah lahko toča poškoduje ali uniči pridelek, ki je nastajal več … Read more
Kmet celo leto vlaga v pridelek. Pripravi zemljo, kupi seme ali sadike, gnoji, škropi, obrezuje, kosí, skrbi za nasade in čaka, da bo pridelek dozorel. Vse to zahteva delo, čas in denar. Potem pa lahko v nekaj minutah pride toča. In uniči tisto, kar je kmet ustvarjal več mesecev. Zato se pri marsikaterem kmetu slej … Read more
Zavarovanje posevkov je ena od odločitev, ki jo je najbolje sprejeti pred začetkom sezone, ne pa takrat, ko se nad njivo že zbirajo črni oblaki. Kmet dobro ve, koliko dela, časa in denarja je vloženega v pridelek. Od priprave zemlje in setve do gnojenja, varstva rastlin in spravila lahko mine več mesecev. Vse to … Read more
Da. Zavarovanje posevkov se lahko precej razlikuje glede na to, kaj pridelujete. To je povsem logično. Pšenica ni koruza, koruza ni krompir, krompir ni hmelj, zelenjava pa ima spet svoje posebnosti. Različni pridelki imajo različne razvojne faze, različne vrednosti in tudi različne nevarnosti, ki jim lahko povzročijo škodo. Zato pri zavarovanju posevkov ni dovolj … Read more
Ko kmet sliši, da država sofinancira zavarovanje posevkov, je prvo vprašanje običajno zelo preprosto: »Dobro, ampak koliko bom potem dejansko plačal jaz?« To je tudi pravo vprašanje. Pri zavarovanju posevkov namreč ni pomembno samo, koliko znaša zavarovalna premija. Pomembno je, koliko te premije po upoštevanju državnega sofinanciranja dejansko ostane za plačilo. Od 25. decembra … Read more
Da. V Sloveniji država sofinancira zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov. In trenutno je podpora precej višja, kot je bila še pred nekaj leti. Od 25. decembra 2025 država za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. To pomeni, da … Read more
Imate več njiv, vendar ne želite nujno zavarovati vseh. Morda so nekatere parcele bolj izpostavljene toči, druge so na območju, kjer je večja nevarnost poplav, tretje pa so manj pomembne za vaš skupni prihodek. Ali lahko v takem primeru izberete samo določene njive? V določenih primerih je mogoče zavarovati le določene površine oziroma posevke, … Read more
Ko toča, neurje, pozeba ali drug vremenski dogodek poškoduje posevek, je prva reakcija kmeta pogosto zelo preprosta: »Pol njive je uničene.« Ali: »Na pogled je vsaj polovica pridelka poškodovana.« Toda pri zavarovanju to še ni končni izračun škode. Pri kmetijskih zavarovanjih je treba ugotoviti, kakšen je dejanski vpliv škodnega dogodka na zavarovani pridelek, in … Read more